Naslov ima morda večjo težo kot si morda mislimo. V preteklosti je nič koliko Slovencev želelo kupiti manjše in tudi večje površine gozdov. Večina je verjetno želela del svojih prihrankov spraviti v »varno« naložbo, nekateri pa so želeli z večjimi nakupi v gozdovih tudi dolgoročno gospodariti. Zgodovina nas je učila, da je gozd lastnikova »banka« iz katere vzameš, ko načrtuješ kakšen nakup oz. investicijo.
Seveda se sprašujemo ali gre za kratkoročne ali tudi dolgoročne spremembe. Zdi se nam popolnoma samoumevno, da na Gorenjskem sadimo fige, kaki in tudi paradižnik nam lepo uspeva. So za to res »zaslužne« predvsem nove sorte ali gre dejansko za klimatske spremembe? Verjetno odgovor ne more biti samo eden, pa vendarle se vprašajmo, kaj se dogaja pri cenah iglavcev na trgih, ki vplivajo na cene v Sloveniji.
Precejšnje težave so se pričele, ko se je lubadar pričel širiti po nemškem Thüringennu, preko Avstrije in predvsem Češke. Cene lesa so padle pod 100€/mᵌ za AB klaso in »prebile« ideološko mejo, ki so jo imeli v glavi lastniki gozdov. Veljalo je, da se lesa izpod 100€ dostavljenega na avstrijsko žago, ne splača prodati, da je pač bolje malo počakati.
Morda bi bila to lahko celo najboljša odločitev lastnikov gozdov, če ne bi prišlo do eskalacije napada podlubnikov na skoraj vseh področjih Nemčija, Avstrija, Češka, Slovenija, Slovaška in po novem tudi Franciji. Da bi bila »vreča polna« je prišlo še do velikega vetroloma v Italiji, kjer je po nekaterih ocenah poškodovanega preko 8,5 milijonov mᵌ lesa, ki bo predvidoma tudi na tistem področju povzročil napad podlubnika. Ta dodatna količina sicer lepega in kakovostnega lesa je nedvomno povzročila dodaten padec cen na današnje nivoje. Trenutno so cene lesa nižje med 10 in 30% v primerjavi z enakim lanskim obdobjem s tem, da se cena AB kvalitete trenutne ne znižuje več, kar pa ne drži za ceno lesa napadenega od podlubnika/lubadarja, celuloze in ostalih lesov slabše kvalitete.
Glede na viške lesa v srednji Evropi, lahko pride do situacije, ko bo les (predvsem lubadar in ostali slabši lesovi) vreden zgolj še »evidenčni €«. To se pravzaprav na področjih z večjim napadom podlubnikov že dogaja. Odkupna cena na gozdni cesti je med 30€ in 35€ in če od tega odštejemo vrednost spravila in sečnje, ter upoštevamo še količino celuloze, lahko lastnik dobi plačan le »evidenčni« €, ki je pravzaprav izplačan zgolj zaradi nadaljnjih evidenc.
Obratno pa se cene spravila in sečnje zvišujejo, saj je pričelo primanjkovati izvajalcev – posebno tistih, ki imajo od gozdarske inšpekcije »žegenj«.
Kaj storiti, če je v gozdu veliko manjvrednega lesa? – je možno, da plačilo kupcu ne bo dovolj, da plačate izvajalca, davke in da poplačate še svoje delo. Dejstvo je, da na najbolj »napadenih« območjih od podlubnika, lastniki gozdov dobijo zgolj »evidenčni euro«, vse ostalo pa dobijo drugi deležniki na trgu -vozniki, žičničarji, sekači, …
Delo bo potrebno v vsakem primeru opraviti, saj boste v nasprotnem primeru prejeli še kazen od pristojne inšpekcije. Se pa postavlja vprašanje, kaj lahko sami storimo, da bi minimizirali riziko. Smiselni so naslednji ukrepi:
- Reden pregled gozdov, da ujamemo pravi trenutek za posek
- Vnaprej imeti pripravljene elaborate gozdnih prometnic
- Poskrbeti za dobre odnose z sosedi in skupaj z njimi iskati rešitve in prihranke
- Imeti na dosegu roke številko revirnega gozdarja, biti z njim v kontaktu in z njim iskati rešitve
- Imeti na razpolago enega ali več izvajalcev, ki imajo vsa dovoljenja za opravljanje dejavnosti
- Sečnjo zdravega lesa organizirati v zimskih mesecih, ko je možnost napada podlubnikov manjša
- Spremljati razmere na trgu in izkoriščati obdobja, ki so donosnejša