Zahtevna situacija na trgu hlodovine v Evropi, ki v preteklosti nima primerjave, se nadaljuje. Različni vzroki (za nekatere je to predvsem zvišanje povprečne temperature) v naši regiji pušča posledice tudi v gozdno predelovalni verigi. Če je bilo v prvi polovici leta v Sloveniji v primerjavi z Evropo še zatišje, kar se tiče podlubnika/lubadarja, očitno temu ne bo tako v drugi polovici leta.
S tem sledimo trendu, ki ga doživlja velik del Evrope v zadnjih letih. V preteklosti smo se srečavali s povzročiteljem »viškov« hlodovine predvsem z ujmami, ki so redno imele za posledico tudi napad podlubnika/lubadarja. Primer tega je žledolom v letu 2014 in posledica napada podlubnika, ki je sledil tej naravni nesreči in sicer v letu 2015 in 2016. Če smo temu lahko tedaj rekli, da gre za »normalen« pojav in posledico, kaže da temu ne bo več tako.
Viški hlodovine na trgu iglavcev v Evropi so enormni in kratkoročno ni moč pričakovati izboljšanja. Naj spomnimo kaj vse je in še vpliva na poplavo prevelikih količin lesa:
- Vetrolom v Avstriji 2018
- Vetrolom v Italiji 2018
- Vetrolom v Sloveniji 2018
- Vetrolom na Avstrijsko nemškem področju 2018
- Snegolom v Avstriji 2019
- Lubadar/podlubnik 2018/2019
- Nemčija
- Češka
- Avstrija
- Francija
Postavlja se kar nekaj vprašanj, kar se tiče napovedi za prihodnost, ki pa še nimajo odgovorov:
- Koliko na trenutne razmere vpliva zvišanje povprečne temperature?
- Ali je to zvišanje temperature povzročilo na nekaterih področjih znižanje podtalnice preko enega metra?
- Ali je zvišanje temperature povzročilo sušenje bukovega gozda na več kot 45 ha v Nemčiji?
- Je zvišanje temperature povzročilo tako obširno sušenje smreke na Češkem?
- Kaj se bo zgodilo s površinami, ki jih je do nedavnega prekrival gozd in kako se bodo zacelile »rane« na teh velikih površinah – če sploh?
Strokovnjaki se bojijo, da v 10 do 15 letih na Češkem ne bo več smreke.
Lubadar/podlubnik ne pozna meja, bi se morali torej tudi drugje v Evropi bati za podobne scenarije?