V srednjeevropskih državah je v zadnjih nekaj letih prišlo do velikih sprememb na področju klimatskih razmer, kar je še posebno vidno v gozdovih. Nekako smo se »navadili« na naravne ujme kot so žledolom, vetrolom, snegolom, kar ima običajno za posledico tudi napad podlubnika/lubadarja. Kljub vsemu se zdi, da gre v zadnjem obdobju za »nekaj več« ali pa je to zgolj nadaljevanje scenarija. Na Češkem, Slovaškem, Nemčiji ter tudi Avstriji ugotavljajo, da se nivo podtalnice nevarno znižuje, kar dodatno otežuje obnavljanje gozdov. Ne gre več samo za napad podlubnika/lubadarja na smreko, gre za odmiranje tudi nekaterih drugih drevesnih vrst. V Nemčiji imamo primer »izsušitve« preko 45ha velikega področja v katerem je večinoma bukova struktura dreves – to pomeni, da so se vsa drevesa posušila v stoječem stanju in posledica tega je sečnja celotnega področja/rastišča. Kaj se bo v nadaljevanju zgodilo s to »luknjo« v naravnem sistemu nihče ne ve napovedati. Dejstvo pa je, da te večje »posekane« površine povzročijo težje obnavljanje gozdnih površin in dodatno sušenje tal, česar se dobro zavedajo na Češkem, kjer se bojijo, da bodo izgubili med 1/3 in 1/2 vseh gozdov. Na Češkem so v lanskem letu posekali 18 Mio mᵌ smreke, ki je bila posušena oz. napadena od podlubnikov, letos pa so podatki še bolj zaskrbljujoči. Če se bo trend nadaljeval bi lahko v 15 letih izsekali vso smreko na Češkem. Si lahko podobno situacijo predstavljamo v Sloveniji?
V kmetijstvu se rastline lažje borijo proti spremembam kot v gozdarstvu, saj vedno nove sorte poljščin omogočajo vzgojo rastlin tudi v bolj suhih predelih. Se bodo drevesne vrste lahko prilagodile tako hitrim klimatskim spremembam? Okoliščine kažejo, da temu ne bo tako. Drevesne vrste so v Sloveniji na nek način določene, saj kratkoročno ni moč spreminjati obstoječih kultur. To niso enoletne poljščine, ki jo je mogoče nadomestiti naslednje leto z drugo bolj odporno sorto. Drevo lahko raste nekaj sto let in predvsem na taka drevesa smo ponosni. Katere drevesne vrste bomo porivali v ospredje? Kaj saditi na področjih, kjer smo posekali smreko?