Sečnja in spravilo
Izpostaviti želimo osnovna tri izhodišča, ki jih ima lastnik gozda, ko pridobi dovoljenje za posek (Gozdarska odločba in Odkazilni manual).
- Prodaja na panju, ko se lastnik s kupcem lesa dogovori za ceno na enoto, torej za povprečno ceno, na podlagi Gozdarske odločbe in Odkazilnega manuala. Za lastnika je v tem primeru edina neznanka dejanska količina, ki jo dobimo z merjenjem vsake odpreme.
- Druga možnost je, da lastnik sam poišče izvajalca za spravilo in sečnjo, ki jo tudi sam nadzira, ter nato pripravljen les ob kamionski cesti proda kupcu. Lastnik mora od kupca poleg cen pridobiti tudi informacije o krojenju lesa, saj v nasprotnem primeru ne more pričakovati najbolj ugodnega rezultata.
- Tretja možnost je seveda, da lastnik sam opravi sečnjo in spravilo do gozdne ceste in nato ta les proda. V tem primeru se mora lastnik sam potruditi, da opravi gozdarsko delo tako kvalitetno, da dobi kar največ za svoj les. Tudi v tem primeru velja, da mora od kupca predhodno pridobiti informacijo tako o ceni kot tudi o krojenju lesa.
Kako pripraviti les za prodajo
V večini primerov les ocenjuje človeško oko, zato je potrebno les za prodajo »pripraviti«. Veljajo podobne zakonitosti, kot če bi na primer prodajali avto – (čist znotraj, zunaj, čim manj poškodb, pravi servis)… Pri lesu je podobno, saj je kar nekaj razlogov zakaj mora lastnik imeti vpliv:
- Les naj bo »lep«. Bistvena razlika je ali je hlodovina blatna zaradi vlačenja ali je pripeljana z gozdarsko prikolico.
- Les naj bo »posortiran« v najmanj tri kategorije (žagarska hlodovina, celuloza in brusni les).
- Les naj bo krojen na v naprej dogovorjen način.
- Les naj bo združen v »kupih« in ne razpršen na velikih razdaljah, saj transportni stroški predstavljajo vse večji delež le teh.
Za našteto se je potrebno dogovoriti že v začetni fazi oziroma že ob sklenitvi pogodbe o sečnji in spravilu, saj ima dobro pripravljen les boljšo torej višjo ceno, kar se običajno odraža tudi pri ceni spravila in sečnje. Vse preveč lastnikov je zadovoljnih z nizko dogovorjeno ceno za sečnjo, ki ne more zagotoviti optimalnega iztržka za les. V praksi se velikokrat pokaže, da je lastnik, ki se je dobro dogovoril s sekačem, le tega plačal 1-2 evrov več, pri tem pa je dosegel 3-5 evrov višjo ceno pri kupcu, kar je zmagovalna kombinacija.
Poleg odločitve, na kakšen način bo izvedena sečnja, na cene vplivajo tudi:
- prevozni stroški od gozdne ceste do kupca,
- razmere na trgu,
- letni čas,
- napadi podlubnika…
Iz tega sledi, da je pravilno, da si lastnik pred posekom vzame čas za pridobitev vseh potrebnih podatkov, ki mu pomagajo izbrati prave poslovne partnerje, to vse pa doprinese k zadovoljstvu ob prejemu plačila.
Smiselno je, da lastnik sprotno spremlja odpreme in ovrednotenje lesa, saj to omogoča hitre in pravilne odločitve ter spremembe, v kolikor bi bilo to potrebno.
Drevo ima pravico, da se po 100 in več letih rasti spremeni v kar najbolj vreden element in lastnik oziroma generacije lastnikov mu lahko pri tem pomagajo od pričetka rasti pa vse do prodaje.
Ostali deli: