Kot je že v naslovu napisano, se v članku dotikamo problematike oblikovanja cene lesne mase oziroma hlodovine glede na kvaliteto. Odkupna cena hlodovine je posredno ali neposredno povezana s celotno lesno verigo, ki se prične pri lastniku gozda. Pričakovano je, da lastnika hlodovine zanima vrednost njegovega lesa, ne glede na to o kakšni količini je govora.
Razlikovati moramo vprašanje kakšna je cena lesa, od vprašanja koliko je les vreden. Cene za posamezno kvaliteto hlodovine so znane oziroma bi morale biti znane, medtem ko je vrednost lesa neznanka.
Vrednost lesa je neposredno povezana s kvaliteto lesa. Od kupca lesa lahko torej pričakujemo, da nam posreduje podatke o cenah lesa za posamezne segmente (žagarska hlodovina, brusni les, celuloza …), o vrednosti lesa pa ni moč govoriti brez ogleda lesa oziroma klasifikacije lesa.
V primerih ponujene vrednosti lesa, brez dejanskega ogleda, gre zgolj za oceno, kajti končno vrednost lesa je moč določiti šele na podlagi ocene vsakega posameznega hloda ter ocene količine celuloze in morebitnega brusnega lesa, saj gre za dva segmenta lesa, ki se običajno ne štejeta v »povprečno« ceno hlodovine. To pomeni, da kupec dobi informacijo o ceni lesa šele, ko je ves les izmerjen in velikokrat tudi odpeljan.
Ni pomembno za katero vrsto lesa gre, saj je sistem pravzaprav podoben tako za iglavce kot tudi za listavce. Razvrstitev v osnovne kategorije narekujeta trg oziroma kupci, ki omenjene segmente na trgu tudi kupujejo.
V nadaljevanju pa vam bomo prikazali:
- kaj vse lahko vpliva na kvaliteto lesa,
- kaj morate paziti pri sami sečnji in spravilu,
- kdo določa kvaliteto lesa.
Ostali deli: