Pri ugotavljanju kvalitete lesa hitro pridemo do spoznanja, da na nekatere dejavnike lahko vplivamo na nekatere pač ne. Kljub temu, da na dejavnike, ki so nekako naravna danost, lastnik ne more vplivati, ga kvaliteta lesa vsekakor zanima. V nadaljevanju bomo videli, da ima lastnik kar nekaj možnosti ugotavljanja kvalitete oziroma vrednosti lesa na panju, torej dreves v stoječem stanju.
Osnova za gospodarjenje z gozdom je Gozdno gospodarski načrt (GGN), to je desetletni načrt, katerega potrjuje ministrstvo in ki opredeljuje vse funkcije gozda; ekonomske, socialne in naravovarstvene. GGN je osnova za praktično vse aktivnosti v gozdu in se praviloma znotraj obdobja ne spreminja. Osnovno izhodišče pri načrtovanju GGN je ugotovitev dejanskega stanja, ki ga načrtovalec dobi s pomočjo vzorčnih ploskev, ki sta približno dve na hektar, torej se ugotovi precej natančno stanje v gozdu.
Gozdno gospodarski načrt vsebuje vse podatke, ki jih lastnik gozda potrebuje za dobro načrtovanje samega gospodarjenja z gozdom in sicer:
- Lesno zalogo in možen posek po drevesnih vrstah, sestoji, debelinske stopnje …
- Vrsta rastišča, matična podlaga, lega, nadmorska višina …
- Vsi negovalni ukrepi (nega mladja, gojitvena dela, redčenje, priprava tal, prirastek, pasti za lubadarja …).
- Podatki o gozdnih prometnicah, predviden način sečnje in spravila …
Iz naštetega je razvidno, da lastnik lahko dobi veliko podatkov o svojem gozdu iz že obstoječih listin, vendar pa brez njegovega aktivnega ravnanja ni moč pričakovati optimalnega donosa od prodanega lesa. Kako naj lastnik ravna oziroma kje naj prične svoje aktivnosti, pa povemo v nadaljevanju.
Po pripravi in objavi 10 letnega Gozdno gospodarskega načrta, zavod za gozdove Slovenije (ZGS) vedno napove in izpelje javno razgrnitev le tega, kar omogoča lastniku tako vpogled kot tudi pripombe na sam načrt. To pa je tudi čas, ko je lastnik že lahko oziroma bi moral biti aktiven. V kolikor želi lastnik aktivno uveljavljati svoje načrte, je smiselno, da predhodno pridobi podatke iz tekočega (trenutnega) Gozdno gospodarskega načrta in s temi podatki pričaka spremembe in jih poskuša uskladiti z svojimi cilji. Seveda so lahko predlogi Zavoda za gozdove popolnoma sprejemljivi, podatke pa še vedno lastnik potrebuje oziroma jih ima pravico imeti.
Kot že napisano zgoraj, lastnika zanima; lesna zaloga, drevesne vrste, debelinske stopnje, gozdne prometnice, lega, prirastek … Vse to pa je že skupek podatkov, ki omogočajo grobi vpogled v samo stanje in pa tudi napoved za predvidene aktivnosti v gozdu in na koncu koncev osnova iz katere se ocenjuje vrednost gozda. Revirni gozdar vedno najprej preveri podatke iz GGN, preden se odloči za delo na terenu, kot je na primer odkazilo dreves ali pa izgradnja gozdne prometnice. Odkazilo lesa, ki ima za posledico Gozdarsko odločbo, kot temeljno listino za posek in spravilo, ter Odkazilni manual, sta torej listini, ki temeljita na gozdno gospodarskem načrtu ter delom revirnega gozdarja, ki na terenu izpelje kombinacijo GGN in dejanskega stanja v gozdu.
Naj torej ponovimo, kako naj torej ravna lastnik gozda, da kar najbolj zmanjša tveganja pri upravljanju z gozdom;
Prvi korak: od revirnega gozdarja naj za svoja gozdna zemljišča pridobi gozdno gospodarski načrt, ki vsebuje zgoraj naštete podatke. Lastnik nato sam ali pa pomočjo gozdarja oziroma svetovalca oceni pridobljene podatke in se odloči za vrsto aktivnosti (sečnja, redčenje, gojenje, izgradnja vlake …).
Drugi korak: ko je lastnik na podlagi podatkov iz gozdno gospodarskega načrta sprejel odločitev za sečnjo in spravilo, se skupaj z revirnim gozdarjem lastnik dogovori o odkazilu, z namenom pridobitve gozdarske odločbe in odkazilnega manuala.
Tretji korak: na podlagi gozdarske odločbe in odkazilnega manuala lahko lastnik pridobi pri kupcih informacije o cenah za posamezne drevesne vrste. V tem tretjem koraku gre za tako imenovano ceno lesa »na panju«. V kolikor lastnik ne bo prodajal lesa na panju, torej bo les prodan na gozdni cesti, je nujno, da pridobi od kupca podatek o krojenju lesa.
Četrti korak: podatkom je smiselno dodati še informacije o tržnih razmerah, ki pomagajo pri odločitvi o terminski izbiri sečnje ali pa na primer pri odločitvi o izvajanju sečnje listavcev oziroma iglavcev.
Drevesa rastejo 100 in več let, zato verjamemo, da je smiselno si vzeti zanje nekaj časa in jim s tem posledično omogočiti, da se pretvorijo v nekaj lepega in dolgotrajnega.
Ostali deli: